'Irak je bil kot počitnice v Dubaju v primerjavi z Ukrajino'

Benjamin Reed iz Massachusettsa se trenutno nahaja na Poljskem, kjer se zdravi od odvisnosti od narkotikov razreda benzodiazepin, ki jih je začel jemati zaradi posledic topniškega ognja v Ukrajini. Njegovo zdravljenje v luksuznem objektu na obrobju Varšave plačuje ameriška vlada.

V Ukrajino je prispel aprila 2022 kot del ekipe manjše nevladne organizacije. Najprej je sodeloval pri dostavi zdravstvenega materiala, že maja pa se je lotil usposabljanja ukrajinskih vojakov v prvi pomoči. Ukrajinske zmage na bojišču so ga tako navdihnile, da se je pridružil Normanski brigadi, ki so jo sestavljali prostovoljci in vojni veterani iz ZDA, Velike Britanije, Kanade, Poljske, Nemčije, Francije, Švedske, Danske in drugih držav. Ni edini tuji vojak na ukrajinskem ozemlju, ki je bil z državo povezan že pred izbruhom vojne. “V Ukrajino sem začel potovati že leta 2009, tam sem spoznal dekle in državo večkrat obiskal. Odločila sva se, da se bova vrnila v Ukrajino takoj, ko bodo odpravljene omejitve v zvezi s covidom leta 2022, vendar so se najini načrti zaradi očitnih razlogov spremenili.”

Reed je na ukrajinsko bojišče vstopil kot izkušen vojak, za seboj je imel osem let vojaških izkušenj. “V Afganistanu nisem bil neposredno udeležen v bojih. V Iraku sem bil strojničar v enoti vojaške policije v Bagdadu, prav tako sem delal za zasebno vojaško podjetje. Irak je bil povsem drugačen od Ukrajine.” Operacije v Iraku so bile običajne akcije proti upornikom, pravi. “Če bi moral narediti slikovito primerjavo, potem je bila vojna v Iraku v smislu varnost kot počitnice in zabava v Dubaju v primerjavi z Ukrajino,” odgovarja na vprašanje o vzporednicah med preteklimi izkušnjami in tem, kar je doživel v Vzhodni Evropi.

“Nekoč smo se spopadli s štirimi uporniki in smo na pomoč poklicali letalstvo. Prišla so letala F-16 in dva helikopterja Apache. Lahko si predstavljate, da so uporniki izgubili.” Rusi so drugačni. “Bojevanje z njimi je iz psihološkega vidika nekoliko težje. Sam sem bil v Rusiji, tudi govorim rusko. Preprosto povedano, ljudje na drugi strani niso tako drugačni od nas.”

Prvo leto vojne je bila morala na strani Ukrajine in tujih vojakov visoka. “Vsi smo vzklikali ‘Slava Ukrajini’. Leta 2023 se je vse spremenilo. Opazil sem psihološko utrujenost prebivalstva. V zraku je bil otipljiv občutek obupa.” Reed je zapustil boje konec leta 2023, ravno v času, ko je Rusija sprožila ofenzivo na trdnjavo Avdejevka. V tem času so na bojišču že začeli gospodovati droni s prvoosebnim pogledom (FPV), opremljeni z eksplozivom.

Na fronti je sprva zgolj kopal bojne jarke in čakal, nato pa usvojil znanja upravljanja z izvidniškim droni. Na “nulti točki” (tj. na prvi bojni liniji) je kot član protitankovske izvidniške enote preživel 55 dni. Kot pravi, ni bil udeležen v napadalne akcije, največ dela je opravil v obdobjih statične obrambe. Za uporabo FPV dronov se je izšolal kasneje.

Ukrajina je na polovici leta 2022 rusko napredovanje na jugu ustavila na črti Orehov, Velika Novosilka in Ugledar. Prav pri Veliki Novosilki je delovala Normanska brigada in tam je preživel prve mesece vojne. Julija in avgusta, tik pred prvo ukrajinsko protiofenzivo, se je nato z Mednarodno legijo nahajal v harkovski oblasti. Oktobra 2023 je prestopil med “izbrane”. 

‘Izbrani in neizprosni’: usmrtitve vojnih ujetnikov

Četa Izbranih (Chosen company), sestavljena iz borcev iz 31 držav, je bila v začetku leta 2023 vključena v red 59. motorizirane brigade ukrajinske vojske. Kot izvira iz njihove spletne strani, je mednarodna četa veteranov organizirana po Nato standardih. Zaslovela je po zaslugi promocije njenega delovanja na nekaterih desničarskih platformah in po svoji neizprosnosti na bojišču. Konec leta 2023, ko je Reed zapuščal enoto, je nemški bojni zdravnik v enoti Caspar Grosse spregovoril za The New York Times (NYT) in razkril tri primere usmrtitve ruskih vojnih ujetnikov. Vodja enote Ryan O’Leary, ki so ga marca 2023 na Capitolu sprejeli tako demokratski kot republikanski senatorji, je navedbe Grosseja zanikal, ZDA pa (zaenkrat) ne preiskujejo domnevnih zločinov enote, ki je dobila politični blagoslov.

Reed verjame Grosseju in navedbam, ki izhajajo iz pričevanja očividcev, posnetkov zaslona sporočil in videoposnetkov. Junija letos je tudi sam spregovoril za NYT. “Tudi v živo sem slišal veliko klepetov o usmrtitvah vojnih ujetnikov in verjamem, da je vse to res. Kaspar Grosse je to samo utemeljil. Rad pa bi izpostavil ključno točko: Grosse je zapustil enoto v dobrih odnosih z vsemi in ni imel razloga, da bi si vse to izmislil.” Reed se je z izjavami, ki jih je dal za ameriški časnik, želel distancirati od stvari, v katerih ni sodeloval, pravi. “Glavni osumljeni za vojne zločine je pripadnik s klicnim znakom ‘Zeus’. Moram pa dodati, da sem osebno od O’Learyja slišal, da je treba ustreliti ranjene.” 

Reed je bil po tem, ko se je izpostavil, s strani nekaterih obtožen, da v resnici ni sodeloval v operacijah ‘Izbranih’. Na spletu je nato objavil več fotografij, na katerih se bodisi nahaja bodisi pa jih je posnel sam v času delovanja v enoti. “Udeležen sem bil v štirih operacijah za hitro posredovanje, pred katerimi smo dobili ukaze, kaj storiti, ko na prebiti sovražnikovi liniji vstopimo v jarke. Nihče ne more zanikati, da sem se prostovoljno javil na misije. V Ukrajini imate kot tujec svobodo delati prostovoljno in odkloniti misije. Izbral sem misije, za katere sem menil, da bi lahko preživel. Očitno sem izbral prave. Za zaključek pa naj povem, da nisem bil zraven, ko je bil storjen kakršen koli vojni zločin. Zgodili so se med operacijami, v katerih nisem sodeloval, in Kaspar Grosse je povedal, kar je videl.”

Svoje soborce opisuje kot združbo ljudi, ki so imeli različne motivacije za boj v Ukrajini. Nameni prostovoljcev iz vzhodnoevropskih držav so bili po njegovem mnenju bolj čisti. Motivacije mož z zahoda pa so bile mešane. “Jaz sem svojo vojaško službo zapustil s čistim dosjejem, odlikovanji in doživljenjsko pokojnino. Dobršen del fantov je bežal pred dolgočasnimi službami, dolgočasnim življenjem ali spodletelo vojaško kariero. Nekateri fantje niso imeli izkušenj. Nekateri ljudje so bili politični radikalci skrajne desnice, ki so iskali usposabljanje. Nekateri ljudje pa so samo želeli ubijati druge ljudi.”

Omenjena četa je sicer znana po tem, da je v svoje vrste pritegnila tudi politične skrajneže, ki simpatizirajo s fašizmom in nacizmom. “Bili so fantje, ki so glasno izražali svoja skrajno desna stališča, in fantje, ki jih niso, vendar si zanje predvideval, kam spadajo. Bilo je precejšnje število francoskih neonacistov, ki so prišli. Spoznal sem jih.” Nekaj Reedovih prijateljev je odšlo v eno najbolj elitnih ukrajinskih enot, tretjo Azov brigado (nastalo iz nekdanjega Azov bataljona), ki se je sicer uradno odpovedala neonacistični simboliki. “Povedali so mi, da je v tej brigadi precej v navadi salutiranje s Hitlerjevim pozdravom. Kljub temu v splošnem ukrajinska vojska ni okužena s tem, je pa res, da ima s tem večji problem kot zahodne vojske.” 

Vojna se je v letu 2023 začela spreminjati, ruska vojska je okrepila svoje vrste, na bojišču so začeli gospodariti droni in njegova četa je imela velike izgube. “90 odstotkov fantov, ki so ostali v enoti, je bilo ranjenih ali ubitih, vključno z mojim dobrim prijateljem Joelom Stremskim. Ko sem razumel socialno dinamiko in odstotek žrtev v enoti, sem takoj želel oditi.” Z bojišča je odšel v Kijev, kjer se je usposabljal za upravljavca FPV dronov. “V Kijevu sem začutil težave s koleni, opravil sem magnetno resonanco in zdravniki so mi povedali, da je moje levo koleno popolnoma uničeno zaradi osteoartritisa in strganega meniskusa, s tem pa se je moja sposobnost, da bi vojaško pomagal Ukrajini, prenehala.” 

Reed je postal utrujen, naveličan in depresiven, zato je Ukrajino zapustil. “Želel sem nadaljevati s svojim življenjem.” Na vprašanje o kritikah, ki jih je deležen, odgovarja, da ga ni sram priznati napak, ki jih je storil. “Pripadniki in nekdanji pripadniki ‘Chosen company’ me niso marali in iskreno: jaz nisem maral njih. Lahko bi pozval prijatelje, da mi stopijo v bran, vendar ne želim tega pogovora spremeniti v orodje za svoj osebni boj,” nam je pojasnil svoje stališče do kritik, ki so naslovljene nanj. 

‘Bitki za Orehov in Pokrovsk bosta odločili potek vojne’

V začetku tega meseca je po dolgih bojih padla ena od pomembnejših ukrajinskih trdnjav na jugu – Ugledar. Zdi se, da imajo sedaj ruske čete priložnost zlomiti ukrajinski odpor v južnem delu doneške oblasti. Sedaj je ogroženo logistično pomembno Kurahovo, ki se nahaja severno od Ugledarja, prav tako pa so se ruske sile začele premike proti zahodu. Padla sta najprej Peričistevka ter Zolota Niva. Velika Novosilka, od koder je Ukrajina sprožila protiofenzivo poleti 2023, je sedaj ogrožena tudi z vzhoda. Z njeno osvojitvijo se ruskim silam odpira prostor za nadaljnji preboj v več smereh. 

Reed je, kot že omenjeno, nekaj mesecev preživel v Veliki Novosilki, zato nas je zanimalo, kako je kraj, ki je sovražnika pričakoval z juga, pripravljen na obrambo. “Ni mi znano, ali so Ukrajinci znatno utrdili položaje. Poudarjam, gre za vas. Vem, da so mine povsod in da je ob naselju vzpetina, ki bo pomagala pri obrambi. Vseeno gre za majhno vas. To ni Bakhmut, niti ni tako utrjena kot Avdijevka. Bolj me skrbita Orehov in Pokrovsk. To sta veliko pomembnejši naselji, kjer se bo odločil potek vojne. Ukrajini povsod primanjkuje vojakov.” Naš sogovornik dodatno pojasnjuje, kako pomembna sta omenjena kraja. Sta namreč ključni točki za logistiko, skoznje pa tečejo glavne prometnice, po katerih se oskrbuje fronta. “Še posebej Orehov, skozi katerega teče edina oskrbovalna pot za nekatere odseke fronte v Zaporožju.” Ukrajinski analitiki so v zadnjem času opozorili, da bi lahko Rusija, ki ima v Zaporožju precej veliko skupino sil, tam sprožila ofenzivo. 

Veteran ocenjuje, da ima sedaj Rusija prednost pri uporabi konvencionalnih vojaških brezpilotnih letal, ki so igrala pomembno vlogo pri spremembi sodobnega teatra vojskovanja. “Samo spomnite se na začetku vojne, ko je dron Bayraktar veljal za nepogrešljivega. Sedaj? Zdi se, da so bili vsi uničeni. Nihče več ne govori o njih. Rusija nedvomno množično proizvaja majhne FPV drone. Kot rečeno, imajo tudi veliko topniško prednost, ki je še vedno glavni dejavnik v vojni. Moj prijatelj, nekdanji ostrostrelec, mi je pred kratkim povedal, da je postal praktično neuporaben, zato se je prekvalificiral v upravljavca FPV dronov, ker si je želel več akcije.”

Pa ‘opevana’ korupcija v ukrajinskih oboroženih silah? “Nisem bil priča primerom korupcije, sem pa o njej veliko slišal. Ukrajina je skorumpirana država in vsi vemo, da je to izjemno problematično. Ne vem, kako to vpliva na moralo vojaka. Vsi poznajo fante, ki delijo obvestila o mobilizaciji, in vsi vedo, da so na položaje prišli s podkupovanjem. Tako poklicni vojaki kot mobiliziranci jih sovražijo. So najnižji izmeček v državi.”

Je končno že čas, da se vse skupaj konča? Benjamin Reed pravi, da je vojno začel na strani Ukrajine, sedaj pa se predvsem zavzema za mir. “V nekem sanjskem svetu bi se zgodil svetovni ekonomski zlom, ki bi ga Rusija težje preživela kot zahod in ne bi mogla vzdrževati vojnih naporov. Brez ekonomskega ali političnega faktorja, ki bi Rusijo prizadel, se bo vojna odvijala v tej smeri, kot se sedaj.” Prepričan je, da bo ameriške volitve dobil Donald Trump in se poskušal dogovoriti z Rusijo. “Vendar pa menim, da Ukrajince ne bo lahko prisiliti k dogovoru. Hkrati pa tudi kratkoročno ali srednjeročno ne vidim možnosti, da bi Ukrajina lahko prišla nazaj na meje iz leta 2014 ali pa celo 1991. Menim, da bo do konca leta 2025 prišlo do dogovora, ki bo v korist Rusije.” Kljub temu pa meni, da bo Ukrajina Rusijo ‘vojaško pohabila’ za nekaj let, kar da je razumen in velik dosežek za majhen narod v boju z Rusijo. Sogovornik izjave o zmagi v absolutnem pomenu označuje za maloumne. “Na tej točki si samo želim, da bi se moji prijatelji vrnili domov, in želim videti mir.”

Življenje na fronti pušča trajne posledice, s katerimi se Reed spopada še danes. Ukrajina pa mu ni prinesla le odvisnosti od narkotikov, ampak tudi težave v Srbiji. “V Srbijo sem vstopil, potem ko sem še tretjič obiskal prijatelja v Ukrajini. To je bilo v času po objavi članka v New York Timesu. Srbska policija mi je sledila do hotela, kjer sem spal. Zvečer so vstopili v hotel in me prisilili, da se usedem v njihov avto. Odpeljali smo se na neznano lokacijo. Zasliševali so me tri ure, nato pa so mi postregli s pico. Dejali so, da  bodo moja najhujša nočna mora, če ugotovijo, da sem komu povedal to zgodbo. Prazne grožnje strahopetcev,” zaključi Reed.