Jutro med kupi gum

Dnevi pred 15. novembrom so v vulkanizerskih in avtomehaničnih delavnicah vedno pestri, ponekod celo kaotični. Zakon o pravilih cestnega prometa namreč določa, da morajo biti vozila na slovenskih cestah od tega datuma pa vse do 15. marca naslednjega leta opremljena s predpisano zimsko opremo.

To pomeni, da morajo imeti avtomobili nameščene zimske pnevmatike z najmanj tri milimetre globokimi kanali dezena. Dovoljen je sicer tudi komplet štirih letnih gum, ki pa morajo imeti enako minimalno globino profila, vendar je treba v tem primeru s seboj prevažati še ustrezne snežne verige za pogonska kolesa.  

A ni pomemben le datum, pač pa tudi dejanske razmere na cesti. Zimska oprema je potrebna tudi, če se nepredvidene snežinke oprimejo vozišča ali pa je na cesti poledica – vreme se namreč ne ozira na koledar. Če vas neustrezno opremljene ujame policija, vas čaka 40 evrov globe, precej slabše pa jo boste odnesli, če se zaradi tega na cesti ustavite ali ovirate promet. To vas bo stalo 500 evrov in tudi pet kazenskih točk.

Med kupi gum

Večina voznikov ne želi tvegati kazni, zato so se v teh dneh množično zgrinjali v delavnice. Že od ranega jutra je tako živahno tudi v AMZS-jevi osrednji ljubljanski delavnici. Medtem ko Sašo z vozička zlaga zimske pnevmatike, ki jih je lastnik peugeota čez poletje hranil pri njih, Nenad pregleduje optično nastavitev podvozja na toyoti corolli, Jože pa na premontirki pripravlja komplet 17-colskih pnevmatik, ki jih bo stranka odnesla domov in tam zamenjala sama. Nekateri to še vedno počnejo, pravijo fantje.  

Ob strani so naloženi čakajoči stolpci različnih kompletov povsem novih zimskih pnevmatik, na katerih se bleščijo beli lističi s priimki kupcev in imeni različnih proizvajalcev – Sava, Goodyear, Bridgestone, Dunlop, Michelin, Kumho … Vsaka stranka stavi na svojega konja.  

Nekaj časa je slišati samo brnenje naprav, v ozadju tiho igra radio, trojica pa je ovita v jutranjo molčečnost. Nekaj minut pred osmo Sašo preobutega peugeota odpelje na zunanje parkirišče, na dvigalki ga zamenja clio generacije 5.  

Naročil se je že pred tremi tedni

Ključe svojega golfa 2.0 TDI generacije 7 je malo pred tem na sprejemnem okencu oddal Erik. Pove nam, da se je na menjavo pnevmatik naročil že pred tremi tedni, ko so bili preko spletnega sistema naročanja na voljo še številni termini. Izbral je tistega ob osmi uri. Pravi, da je tisto uro običajno vedno počakal na kavi v bližnjem lokalu, tokrat pa se odpravlja nazaj domov, saj ga čaka delo na daljavo, po svojega jeklenega konjička pa se bo vrnil čez nekaj ur.

Njegov avtomobil prevzame Martin, ki se je vmes pridružil ekipi. Najprej namesti gumijaste podstavke, da se ne bi poškodovali pragovi vozila, nato pa ga dvigne na delovno višino, ki je običajno nekje nad višino pasu. Dvigalka ima nosilnost treh ton. Pridruži mu se tudi Jože. V paru gre hitreje, trije okoli enega avtomobila pa bi bili že gneča.  

Na napravi za uravnoteženje pnevmatik, ki ji v žargonu pravijo “centrirka”, Jože nad pnevmatiko potegne strešico, ki jim prav pride predvsem ob slabem vremenu, da brozga ne leti naokrog. Ko stehta eno izmed Erikovih pnevmatik, meritve pokažejo, da je na notranjem obodu 25-gramsko odstopanje, na zunanjem pa 20.

To pomeni, da je potreben popravek z enakovredni samolepilnimi protiutežmi, ki se jih namesti na ustrezno stran platišča, kamor kaže rdeča pikica laserskega kazalnika. Vožnja bi bila sicer manj udobna, saj vibracije in tresenje volana niso koristni ne za voznika ne za vozilo.

AMZS-jeva servisna delavnica ni specializirana le za vulkanizerstvo, zato se tam med novembrsko gnečo znajdejo tudi vozila, ki potrebujejo drugačno pomoč. Citroenu C3 tako ne deluje hupa. Sašo odpelje clia, na dvigalki ga zamenja audi Q2.  

Za računalnikom v zastekljenem skladišču najdemo Dušana, ki pa kmalu vstane ter hiti sem in tja. “Vse!” kot iz topa izstreli odgovor na vprašanje, kaj pa on počenja. Ostali potrdijo, da je to res.

(Ne)pričakovan obiskovalec

Jutranja otopelost počasi izginja, glasovi so vse glasnejši. Dopoldansko vzdušje se še bolj razživi, ko dobijo nepričakovanega obiskovalca. Jože Kralj je tam delal od leta 1972 do leta 2006. “Še vedno rad pridem naokrog,” pravi. Tokrat je moral na tehnični pregled njegov prijatelj, ki ga je vzel s seboj, Kralj pa je nemudoma odšel v delavnico, da bi podzdravil tiste, ki se ga še spominjajo.

Sprva je bil mehanik, nato kontrolor tehničnih pregledov, zadnjih 21 let pred upokojitvijo pa je opravljal delo skupinovodje. Bdel je nad 15 do 18 mehaniki.

“Za stranke smo jih vedno premalo zamenjali, za nas, ki smo bili kar precej obremenjeni, pa smo jih veliko,” se v smehu spominja starih časov menjave gum. “Ko so bile dolge čakalne vrste, so vsi menili, da delamo prepočasi. Vendar smo krepko poprijeli za delo, kadar smo ga imeli veliko,” pojasnjuje. Še v času njegovega službovanja je bil namreč sprejet omenjeni zakon, ki je narekoval obvezno menjavo gum glede na letne čase.

“Ljudje so prišli že ob petih zjutraj ali pa še prej, da bi se postavili v vrsto, jemali celo dopuste, da so se lahko zvrstili. Ravnokar sem se na poti peljal mimo neke vulkanizerske delavnice in je ravno taka vrsta, vsaj 150 metrov je dolga. Ne vem, kdaj bodo vse to podelali. Zato mi je bilo všeč, ko sem slišal, da so pri nas uvedli to spletno naročanje, ko se lahko vnaprej naročiš in točno veš, kdaj boš postrežen, ne pa, da izgubiš ves dan z menjavanjem štirih gum,” se navdušuje nad sistemom, ki ga v njegovih časih še niso poznali.

“Vulkanizerstvo ni ravno cvetličarstvo,” pravi, ko se spominja vdihavanja prahu, ki ga ob spuščanju gume dvigne kompresor, hladnih in deževnih dni, ki so vlago in mraz prinesli tudi v delavnico. “To je kar naporen in odgovoren poklic, denimo neprivit vijak nazaj bi imel lahko hude posledice,” poudarja tudi pomen notranjega nadzora.

Novembra in marca se v delavnico vrača le kot gost, ne kot stranka. Tako zimske kot letne gume ima vsake na svojih platiščih, privijači jih pa sam. “Toliko znanja in moči mi je še ostalo,” zadovoljno kima. Svoj piskrček nato hitro pristavijo še družinski člani, zato Kralj vsako sezono poleg svojega preobuje še vsaj pet drugih avtomobilov: “Čeprav so vnuki zdaj že tako močni, da sem lahko počasi sam le še nadzornik,” je zadovoljen.

Običajno v zadnjem trenutku

“Včasih so res stali vse tja gor do Baragove in se prepirali, kdo bi moral biti prej na vrsti,” se gneče pred leti spominja tudi Janica Verbič, ki je operativna vodja AMZS-jeve ljubljanske poslovne enote, kjer dela že 28 let, zato ima vse v malem prstu. Tokrat je vskočila namesto sodelavca in sedla za računalnik na sprejemnem okencu, kjer so se stranke zvrščale vso dopoldne.

90 odstotkov je bilo naročenih, nekateri pa so prosili tudi za “luknjo” za manjša popravila. “Počakajo običajno samo tisti, ki so naročeni na točno določen termin in rečejo, da nato takoj potrebujejo vozilo. Ostali ga pustijo tukaj in nato jih obvestimo, kdaj lahko pridejo ponj,” opiše.

Zadnja tri leta se vse bolj uveljavlja spletno naročanje namesto telefonskega. “Razpredelnico smo odprli po prvem tednu oktobra. Vedno priporočamo vsaj čimprejšnje naročanje, če že ne tudi same menjave. Ljudje pa se običajno na to spomnijo v zadnjem trenutku. Zdaj smo povsem polni vse tja do 5. decembra. Sama vedno pravim, da če zamenjaš pnevmatike en mesec prej, se to na obrabi ne bo toliko poznalo, se pa s tem izogneš vsej slabi volji in gneči tik pred zdajci,” pravi.

Q2 se je že odpeljal, za Erikovim golfom je šla v zrak opel zafira. Oglasi se popravljena citroenova hupa. “Ta poklic moraš vzljubiti, da se ga lotiš in vztrajaš pri njem,” pravi Nenad.

Mladi odhajajo

“Zanimanje za ta poklic naj bi naraščalo, se pa zaenkrat soočamo s precejšnjim deficitom. Tako kot drugod se mladi ne odločajo več ostajati v naši branži in žal beležimo kar nekaj odhodov mladih ljudi, ki so si naši druge zaposlitve, bodisi v logistiki bodisi v skladiščnih obratih,” potrdi Jurij Kočar, ki je pri AMZS-ju odgovoren za servisno dejavnost, ko se nam pridruži v delavnici. “Mi poskušamo vrzel zapolniti z internimi izobraževanji, s katerimi prekvalificiramo denimo strojnike ali voznike, s pridom smo preobrazili tudi elektrotehnike, saj je elektrika tista, ki prodira v avtomobilsko branžo skozi vse pore,” pojasni.

Sam je pri AMZS-ju že 23 let, začel je kot študent, v službo pa ga je vzel prav dopoldanski obiskovalec Jože Kralj, ki je bil njegov prvi nadrejeni.

Nekoč skoraj kot pri samokolnici

“Menjava gum je bila včasih neka res hitra vulkanizerska storitev, danes to ni več tako,” pravi. “Normiran čas, ki ga imamo, gre nekako na velikost in izvedbo pnevmatike. Večja pnevmatika ima priznanega več časa za menjavo. Norma se začne pri dobre pol ure oziroma 0,7 ure, konča pa se pri 1,2 ure,” razloži. Približno uro in 15 minut tako vzame menjava pnevmatik pri terenskemu vozilu ali limuzini višjega cenovnega razreda. “Najhitreje pa se naredi navadna železna platišča, ki so običajno zastrta s tistimi okrasnimi pokrovi. V tem primeru potrebujemo približno 40, 45 minut,” primerja.

“Nekoč so bile pnevmatike 12-, 13-colske, danes se začnejo pri 15, 16 in gredo vse tja do 22. Zato so pnevmatike danes večje in težje. Potem imamo tudi asistenčne sisteme, pri čemer je treba morda kakšno stvar ponastaviti, denimo nadzor tlaka. Vse to terja dodatna znanja in dodatna dela, kar vzame tudi svoj čas. Nekoč je bilo pri nekem renaultu 5 ali fiatu uno gume res preprosto zamenjati, lahko bi dejali, da so bile bolj podobne tistim na samokolnici. Lahko si jo dejansko prijel z dvema prstoma, danes so gume lahko tudi dvakrat ali trikrat težje. Večkrat se pošalim, da se gume danes kupuje na kilograme,” doda.

Pohitijo tisti z lepimi platišči

Pravi, da pomembno vlogo pri odločitvi za čas menjave igrata trenutno vreme in vremenska napoved. “Če vreme zapreti 1. oktobra, se bodo že takrat začele prve menjave. Če pa jesen topla in sončna, pa se menjava res začne šele po 1. novembru. Pri spomladanski menjavi pa prvi pridejo tisti, ki imajo letne pnevmatike na kakšnih lepih platiščih, ki bi jih radi čimprej pokazali, zato pohitijo in okrasijo svoj avto z njimi,” se smeji.

“Ostale menjave se nato razpotegnejo vse do junija, morda celo prve polovice julija,” pravi. Zakon namreč dovoljuje vožnjo z zimskimi pnevmatikami tudi v poletnem času in ne predvideva nobenih sankcij. “Kdo morda tudi ugotovi, da so njegove zimske pnevmatike res samo še za to letno sezono, zato podaljša vožnjo z njimi in njih zvozi, nato pa jeseni kupi nove zimske,” pojasnjuje.

Spomni, da je obraba zimskih pnevmatik ob visokih temperaturah sicer višja, pomembna pa je tudi sama varnost. “Z meritvami zavornih poti smo v našem centru varne vožnje na Vranskem že večkrat dokazali, kako se zavorne poti podaljšajo. Če imaš dva kompleta pnevmatik, letne in zimske, je prav, da se jih vozi takrat, za katero namembnost pač so,” pravi. Vse bolj pa se uveljavljajo tudi t. i. celoletne pnevmatike. “Čeprav te ne služijo poleti tako kot dobre letne pnevmatike in pozimi tako kot dobre zimske, so vendarle zdaj že postal nek kompromis za povprečnega uporabnika, ki naredi manj kilometrov. Tehnologija je v zadnjih 20 letih res napredovala in pri celoletnih pnevmatikah beležimo rast prodaje,” pritrjuje.

Čeprav ni obrabljena, je lahko že prestara

Pnevmatike, ki so nameščene na pogonski osi, se obrabljajo bistveno bolj kot tiste, ki so nameščene na osi, ki nima pogona. “Če se dela neko večje število kilometrov, se pnevmatike bistveno bolj obrabijo. Zato pri naslednji menjavi vzamemo zadnje pnevmatike in jih namestimo na prednjo os in tako ‘kolobarimo’ skozi leta,” Kočar opisuje, kako je to povsem varno in v zakonskih okvirjih, le vse štiri pnevmatike morajo biti enakih dimenzij in namembnosti. Zato vsakokrat gume označijo, narišejo od ene do štiri rumene črtice: “Prednja leva gre naslednjič zadaj levo, vedno se držimo iste strani, da pnevmatike ohranijo smer vrtenja,” pojasni.

Pri pnevmatiki pa nista pomembni le globina profila in njena obraba, ampak tudi njena starost. To pomeni, da guma ni zanič le takrat, ko se zliže, ampak tudi, ko postane prestara in izgubi prožnost. “Zmesi in materiali, iz katerih je pnevmatika narejena, so močno napredovali. Pnevmatiko delajo prožno in primerno večjim temperaturnim razlikam, zato brez slabe vesti lahko rečemo, da je pet let stara pnevmatika še vedno dobra pnevmatika. Nekako je stališče, da je pa osem let res tista doba, ko je res treba razmisliti o nakupu novih, saj guma več ne oddela svojega tako, kot bi morala,” poudari. “Ampak večkrat povem, da je voznik tisti, ki ve, kako se njegov avtomobil vede. Bistven je ta oprijem pri speljevanju, zaviranju ali v zavojih, pri čemer začutiš, da vozilo morda ni suvereno, da se ne drži tako dobro podlage. Takrat je zagotovo čas, da se preveri, v kakšnem stanju so pnevmatike in koliko so stare,” doda.

Dodatne roke

“Sezujemo čevlje avtomobilu in vidimo, če je morda kje še kakšen artritis,” nato tudi ponazori, kako med menjavo gum preventivno pregledajo še tisto, kar je za njimi, s pravočasnim zaznavanjem morebitne težave se da tako lahko izogniti večjim popravilom.

Med vso to analizo se ura že približa eni popoldne, ko rokave začne vihati še popoldanska izmena. Matic je že tam, prihaja še Janez, pomagal jima bo tudi študent, združene moči pa bodo pravočasno preobule še vse ostale jeklene konjičke v čakalni vrsti.